Prišel je prvi spomladanski dan in s prijatelji se nam je uspelo končno uskladiti za izlet na Pohorje. Že kar nekaj časa se dogovarjamo in usklajujemo datume, da bi našli termin, ki bi vsem odgovarjal. Seveda bi vsi prišli s svojimi družinami in psi. Tako bi tudi otroci lahko odkrivali krasno naravo.
Na izbrani datum je bilo vreme čudovito. Doma smo si pripravili sendviče in jih spravili v nahrbnik. Dobili smo se kar pod Pohorjem kjer smo parkirali avtomovile. Seveda je sestrična malce zamujala, zato smo se odločili, da jo bomo počakali. Med sem smo se odpravili na kavo.
Kar nekaj časa sem opazovala roko prijatelja, na kateri je imel ročno uro. Že ko sem ga prejšnjič srečala sem se spraševala katere znamke je njegova ročna ura. Zanimiva se mi je zdela, ker je bila zelo športno elegantna. Pomislila sem, da bi morda to lahko bila ura znamke Montblanc, vendar res nisem bila sigurna, saj nisem dobro poznala vseh njihovih modelov.
Končno je prispela sestrična, ki smo jo čakali. Pridružila se nam je na kavi in ko jo je spila, smo se vsi skupaj odpravili proti vrhu. Med potjo smo se nehote razdelili v manjše skupinice glede na tempo hoje, ki smo ga imeli. Fantje so bili skupaj s psi v ospredju, me pa smo hodile precej za njimi, saj smo bile pozorne še na otroke.
Tako smo se začele pogovarjati o ročnih urah, tudi o blagovni znamki Montblanc, saj se je o njej zadnje čase res veliko govorilo. Debatirale smo o njenem dizajnu, izbranih materialih, čudivitih številčnicah in kazalcih, ki so bile na njiohvih ročnih urah. Prav tako se mi je zdela zanimiva tudi tista, ki je imela številke, ki so se svetile ponoči.
Čez čas smo končno prišli do vrha kjer smo si privoščili sendviče, saj smo bili vsi že precej lačni. Tako smo skupaj zbrali in se vsedli na piknik dekico, nakar sem kar bliskovito vprašala prijatelja ali je ta ura Montblanc. Ponosno mi je odgovoril: »Ja, to je moj Montblanc.«…