Pri tabornikih so ročne svetilke skoraj obvezna oprema, kadar gredo na taborjenje, pa tudi pri tedenskih krožkih. Včasih, ko sem bila še sama pri tabornikih, smo uporabljali ročne svetilke, ki so se polnile na baterije, ki so bile skoraj kvadratne oblike in ploščate.
Spomnim se, da so bile kar težke za nošnjo in tudi malo velike, za mojo roko. Vedno, smo jih morali imeti pri sebi, kadar smo šli na taborjenje, čeprav jih nismo dosti uporabljali. Prav so prišle zvečer oziroma ponoči, če smo želeli kaj poiskati šotoru. Na sprehodih smo velikokrat imeli bakle, sicer pa nismo dosti pohajali po temi. Danes so tudi moji otroci včlanjeni v tabornike in še vedno, kadar gredo na taborjenje potrebujejo ročne svetilke, da si z njimi osvetljujejo pot, če so zunaj do večera. Z ročnimi svetilkami lahko tudi pokličejo pomoč, če se znajdejo v težavah ponoči. Takrat pridejo v poštev rdeče utripajoče luči, ki jih omogočajo svetilke z SOS opcijo. Z vse večjim današnjim napredkom, ki ga občutimo na vseh korakih, je napredovala tudi izdelava ročnih svetilk. Na trgu je mogoče kupiti različne oblike svetilk za različne namene in uporabnike. Ponudba se je zelo povečala. Večina prevladujejo led svetilke, ki imajo dolgo življenjsko dobo. Omogočajo različne jakosti svetlobe in polnjenje na USB kabel. Namesto baterij imajo vgrajene akumulatorje, ki se polnijo preko USB ali celo na sončno energijo. Materiali so lahki, največ iz aluminija ali močne plastike.
Nekatere so tudi z dodatki in sicer vključujejo zoom funkcijo, s katero prilagodijo širino snopa svetlobe. Imajo več načinov osvetlitve in sicer utripajočo, barvno rdečo, ali SOS utripanje in pa tudi magnetno držalo. Nekatere pa so tudi vodoodporne. Izbira ročne svetilke je odvisna za kašen namen jo potrebujemo. Lahko jo imamo za domačo rabo ali pa za delo v delavnicah. Prav tako so prilagojene za uporabo v vojski in v policiji ali pri gasilcih in pri drugih reševalcih.…